Bil je lep poletni dan
Po senu je dišalo in v avtu sem bil sam
In začutil tisti znani nemir
Obrnem se, da naredim še en đir
In naenkrat jo vidim, stala je tam
Ni bila fata morgana
Amak ona iz sanj
Ustavim avto, jo pogledam v oči
Ulala! se la vie
Se la vie!
Ra, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa
In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa
Kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa
Iz Ljubljane v Portorož!
Beseda je dala besedo in tako
Postajalo je vedno bolj toplo!
Bila je tako mlada in svobodnih nazorov
Blo ji je vseeno, kaj bo jutri, tomorow
Potem mi je rekla, naj zavijem na stran
Da se nikamor ne mudi, da je pred nama dolg dan
Na koncu sem pustil, da se zgodi
Kar si želi, se la vie, se la vie!
Ra, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa
In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa
Ker je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa
Iz Ljubljane v Portorož!
Pa, ra, pa, pa, pa
Oh, hvala, ti hvala, za lep spomin
Za vse, kar si mi dala!
Bilo je lepo, in nisva imela kaj izgubit
Bilo je toplo, in nisva imela kaj dobit
Spomnil se bom nate, ko bo zima
Spomnila me bo nate tale rima!
Čao, adijo! Kar je bilo, je bilo!
Na svidenje! Je suie Magnifico!
Pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa
In sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa
Kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa, m ha
Iz Ljubljane v Portorož!
Pa, ra, pa, pa, pa
Ra, pa, pa pa, pa, pa, pa, pa
Pa, pa, pa, pa, ra, pa, pa, pa
Ra, pa, pa pa, pa, pa, pa, pa
Pa, pa, pa, pa, ra, pa, fa, fa
Ra, pa, fa, fa, ra, pa, fa, fa...